Tema 1 Uvod
Ali ste vedeli, da je po študijah 75 % končnih odločitev o proizvodnih tehnikah in materialih sprejetih v fazi načrtovanja?
Poleg tega so ljudje v Evropski uniji2 leta 2020 ustvarili v povprečju 505 kilogramov odpadkov, kar je za 4 kg več komunalnih odpadkov kot leta 2019 in za 38 kg več kot leta 1995, kot navaja Eurostat. Ta opredeljuje komunalne odpadke kot vse, kar zberejo lokalni organi. To pomeni, da večinoma prihajajo iz gospodinjstev, vključujejo pa tudi odpadke iz trgovin, uradov in javnih ustanov.
Le sedem držav članic EU bo leta 2020 ustvarilo manj komunalnih odpadkov na osebo kot leta 1995: Bolgarija, Madžarska, Slovenija, Romunija, Španija, Belgija in Nizozemska.
Vendar je bilo na odlagališča odloženih manj odpadkov – le 23 %, medtem ko je bilo leta 1995 teh odpadkov že 61 %. To je bila deloma posledica novih zakonov o zmanjšanju količine embalaže in odpadkov ter zmanjšanju količine biološko razgradljivih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih.
Hkrati se je recikliranje v EU skoraj potrojilo in se s 37 kg leta 1995 povečalo na 241 kg na osebo leta 2020.
Oglejte si spodnji videoposnetek o okoljsko primerni zasnovi podjetja Alstom:
ČAS ZA RAZMISLEK
Po ogledu videoposnetka o načrtovanju za okolje podjetja Alstom poskusite odgovoriti na naslednja vprašanja:
🡪 Kateri predmet, ki ga uporabljate v vsakdanjem življenju, je netrajnosten z vidika načel načrtovanja za okolje (npr. je okolju neprijazen)?
🡪 Ali menite, da je vaša država bogata z naravnimi viri? Če je odgovor pritrdilen, s katerimi?
🡪 Kakšno je stanje uporabe obnovljivih virov energije v vaši državi in/ali mestu?
Cilj načrtovanja za okolje (ang. eco-design) je omejiti vpliv izdelkov na okolje že v fazi načrtovanja.
Po podatkih fundacije Ellen MacArthur je oblikovanje: “proces, s katerim ustvarjamo stvari, storitve in sisteme, ter mehanizem, s katerim spreminjamo materialno okolje okoli nas, da bi zadovoljili naše želje in potrebe. Ko je nekaj ustvarjeno, se sprejmejo ključne odločitve, ki vplivajo na to, kako je zgrajeno, kako se uporablja in kaj se zgodi, ko ni več potrebno ali zaželeno“. To pomeni, da si v okviru krožnega gospodarstva prizadevamo “odpraviti odpadke in onesnaževanje“.
- zmanjšamo porabo virov in nastajanje odpadkov;
- optimiziramo proizvodnjo in logistiko ter posledično zmanjšamo onesnaževanje/emisije;
- podaljšamo življenjsko dobo izdelka;
- ponovno uporabimo izdelke ob koncu življenjske dobe in odpadke;
- spodbujamo lokalne proizvodnje;
- prihranimo stroške in imamo večji dobiček.
