Tema 2 Kako krožijo materiali v krožnem gospodarstvu?

Pri organskih materialih poteka drugačen postopek ponovne uporabe kot pri tehničnih materialih. Tehnični materiali se imenujejo tudi sintetični materiali. Zaradi te razlike v postopku ponovne uporabe je pomembno, da se organski in tehnični materiali po uporabi ustrezno ločijo drug od drugega (glejte sliko 1).

Tehnični materiali, kot so fosilna goriva, plastika in kovine, so na voljo v omejenem obsegu in jih ni mogoče zlahka obnoviti. V tehničnem ciklu je pomembno, da se zaloge teh omejenih materialov ustrezno upravljajo. V krožnem gospodarstvu se ti materiali samo uporabljajo, namesto da bi se porabili. Po uporabi se materiali iz preostalih tokov obnovijo po svoji prvotni vrednosti.

Organske snovi, kot so les, hrana in voda, se lahko vključijo v ekosistem in se z biološkimi procesi ponovno ustvarijo. V biološkem ciklu je pomembno, da ekosistem čim bolje opravi svoje delo. Med tem ciklom lahko poteka poraba (gnojenje, hrana, voda), dokler vodotoki niso onesnaženi s strupenimi snovmi in ekosistemi niso preobremenjeni. Obnovljive organske surovine se lahko nato regenerirajo (Fundacija Ellen MacArthur, 2015a).

Diagram metulja (Fundacija Ellen Mac Arthur, 2015a)

Znotraj tehnološkega cikla obstajajo različne ravni ponovne uporabe (glej desno stran slike 1). Velja pravilo, da so manjši ali notranji krogi boljši od večjih krogov, saj materiali, ki krožijo v notranjih krogih, potrebujejo manj predelave, dela, energije in novega materiala, da bi ponovno pridobili prvotno vrednost (Ellen MacArthur Foundation, 2015a).

Različne ponovne uporabe znotraj tehnološkega cikla so:

• Vzdrževanje (in popravilo): Popravila in vzdrževanje med uporabo za podaljšanje življenjske dobe.
• Ponovna uporaba/razdelitev: Neposredna ponovna uporaba s ponovnim trženjem izdelka.
• Prenova/izdelava: V tem primeru gre za temeljito prenovo in popravilo izdelka s strani proizvajalca.
• Recikliranje: Pridobivanje delov ali materialov iz izdelka za ponovno uporabo.

Diagram metulja (Fundacija Ellen Mac Arthur, 2015a)

V biološkem ciklu poteka ponovna uporaba v kaskadah. Kaskadiranje pomeni “uporabo (dela) izdelka za drugo uporabo”.

Ko izdelek ne more več opravljati svoje prvotne funkcije, ga predamo v ponovno uporabo.

Med kaskadiranjem se zmanjša kakovost materiala in porabi energija (Ellen Macarthur Foundation, 2013a).

Kaskadiranje se od običajne ponovne uporabe in recikliranja razlikuje po tem, da spreminja funkcijo in obseg predelave izdelka.

Kot primer lahko navedemo bombažno majico. Obrabljena majica se ob ponovni uporabi proda v trgovini z rabljenimi oblačili. Pri recikliranju se majica zdrobi v bombažna vlakna, ki se nato spredejo v novo prejo. Kaskadiranje je uporaba starih majic kot polnila za blazine.

Tako pri biološkem kot pri tehnološkem ciklu je treba čim bolj podaljšati življenjsko dobo izdelka. Življenjsko dobo izdelkov je mogoče podaljšati z:

• Zagotavljanjem daljše uporabe izdelka in s tem “upočasnitev” procesa, na primer s poudarkom na čustveni navezanosti na izdelek, trajnem zadovoljevanju potreb in prilagodljivosti izdelka, da lahko gre v korak s časom.
• Zagotavljanjem več zaporednih ciklov neposredne ponovne uporabe z omogočanjem zamenljivosti izdelkov in ustreznim vzdrževanjem izdelkov, tako da jih je mogoče dolgo uporabljati brez popravil (Ellen MacArthur Foundation, 2015a; Bocken, Bakker in De Pauw, 2015).

Pri biološkem in tehnološkem ciklu je najlažje zbrati in ponovno uporabiti preostale tokove, ki niso onesnaženi z drugimi materiali. Z zagotavljanjem, da se materiali po uporabi zlahka ločijo drug od drugega in da se preostali tokovi zbirajo tako, da niso onesnaženi s strupenimi snovmi, so preostali tokovi najbolj uporabni (Ellen MacArthur Foundation, 2015a).

V biološkem ciklu so dober primer pomarančni olupki. Podjetje PeelPioneers zbira pomarančne olupke iz gostinskih obratov in iz njih pridobiva eterična olja. Če so v olupkih ostanki hrane, so eterična olja onesnažena in jih ni več mogoče uporabiti v kozmetiki, zato se njihova vrednost zmanjša.

V tehnološkem ciklu so lahko dober primer plastične igrače. Če je igrača v celoti izdelana iz polietilena, jo je mogoče v celoti stopiti in ponovno uporabiti. Če ima igrača tudi poliestrske sestavine, je treba te najprej ločiti, preden se lahko igrača kakovostno reciklira (Peelpioneers, 2019).